logo 

O oljki

O oljkiOljka spada v red Oleales in edino družino tega reda Oleaceae. Gojena oljka se imenuje Olea europaea sativa in ima lahko eno ali več debel. Višina drevesa je odvisna od okolja, obrezovanja in sorte, zraste pa od 3 do 15 metrov visoko. Drevo je zimzeleno, na katerem se listi obdržijo približno tri leta. Listi so suličasti, preprosti in nasprotno razporejeni. Prekriva jih debela povoščena povrhnjica, kar poleg široko razraslih korenin oljki omogoča življenje v krajih z malo padavin.

Deblo se s starostjo spreminja; mlado drevo ima gladko in sivkasto lubje, ki kasneje postane hrapavo in grčasto. Pri nas cveti od druge polovice maja do sredine junija. Oljka obilno cveti, vendar se iz stotih belkastih cvetov razvije le nekaj plodov (1 do 4). Ovalen plod je koščičast, različnih velikosti in barv (od zelene do vijolične), odvisno od sorte in razmer, v kakšnih oljke rastejo. Oljčno olje oz olivno olje se pridelauje iz plodov oljke.

Nakup olivnega olja

Oljka Olea europea, kakršno jo danes poznamo je uspevala že 6000 do 7000 let pr.n.št. v zemljepisnem loku med Malo azijo, Bližnjim vzhodom in severovzhodnim delom Afrike. V svetu je skupno približno 800 milijonov oljk, od tega približno 650 milijonov rodnih dreves. Večino dreves in proizvodnje krijejo dežele Sredozemskega morja (Španija, ltalija, Grčija, Portugalska, Tunizija, Alžir, Maroko, Turčija). Kar 88% oljčnega olja pridelajo Španija, ltalija, Grčija, Tunizija in Turčija. V zadnjem času pa se olkjarstvo zelo hitro razvija v Ameriki in Avstraliji.

Gojenje oljk

Oljke gojijo v oljčnikih ali oljčnih nasadih. Razdalja med vrstami je navadno 5 do 6 metrov, med oljkami v vrsti pa prav tako približno 5 do 6 metrov. Sadi se 12 do 18 mesecev stare sadike, ki jih je potrebno prva leta še posebej negovati. Kasneje se oljke obrezujejo tako, da v krošnjo pride čim več svetlobe in toplote, ki sta pomembni pri tvorbi kvalitetnih plodov.
Oljke dozorijo v novembru ali v začetku decembra. Obiranje je precej zamuden postopek. Pod drevo razgrnejo mrežo in nato s posebnimi grabljicami osmukajo oljke, da padejo na tla. Uporablja se tudi posebne pnevmatske grabljice, ki olajšajo in predvsem skrajšajo čas obiranja. Za predelavo le-teh v kvalitetno ekstra deviško olivno olje, je treba obrane plodove čimprej odpeljati v predelavo v oljarno ali torkljo.

 

Oljka na Slovenskem

Ko govorimo o oljki na Slovenskem mislimo predvsem na Slovensko Istro, čeprav uspevajo oljke tudi v Vipavski dolini in Goriških Brdih. Oljkarstvo se je pri nas razmahnilo v 16. in 17.stoletju, svoj vrh pa je doseglo v zadnjih desetletjih 19. stoletja. Kasneje je pričelo oljkarstvo nazadovati, posledično tudi zaradi dveh hudih pozeb v letih 1929 in 1956 ter pojava cenejših ostalih vrst olj na tržišču. Danes se uporaba oljčnega olja pri nas spet  povečuje, saj se vedno bolj odkriva njen pomen v zdravi prehrani.
Slovenska Istra je eno najsevernejših območij, kjer uspeva oljka. Zaradi teh posebnih podnebnih razmer imajo olivna olja iz severnejših območij značilno aromo, predvsem pa ugodnejšo maščobnokislinsko sestavo v primerjavi z olji južnejših področij.
Pri nas pa so najpogostejše naslednje sorte:

  • Istrska belica je avtohtona vrsta, primerna za območja, kjer piha burja, saj plodovi ne odpadejo tako hitro z drevesa. Namenjena je predvsem predelavi v kakovostno olje.    Prednost istrske belice je, da v polni rodnosti zelo dobro in redno rodi in ima dobro oljevitost, pomanjkljivost pa, da ima preveč pokončno in metlasto rast, pozno vstopi v rodnost in pozno dozoreva. lstrska belica je bolj občutljiva na napade oljčne muhe, ki je najpomembnejši škodljivec oljke in na pavje oko, ki se v vlažnejših predelih lahko pojavi v nasadu.
  • Leccino je italijanska sorta oljke, ki daje kakovostno, bolj sladko olje. Je bolj občutljiva na mraz kot istrska belica, vendar si po pozebi hitreje opomore. Prednost leccina je zgodnji začetek rodnosti, lažja vzgoja drevesa zaradi primemejše rasti, zgodnejše dozorevanje plodov in obiranje (polovica oktobra, ko običajno še ni tako mrzlo).
  • Štorta je stara istrska sorta, z debelimi plodovi primernimi za vlaganje. Slabost vseh sort za vlaganje pa je občutljivost na oljčno muho.
  • Pendolino je sorta oljke, ki naj bo nujno prisotna v nasadih zaradi boljše oplodnje, hkrati pa daje tudi dobro olje.
  • Frantoio je zanimiv kot sorta, ki daje zelo dobro olje in je hkrati tudi dober opraševalec.
  • Maurino je sorta, ki redno in dobro rodi.
  • Črnica je tudi avtohtona sorta, ki daja zelo dobro, sladko olje, vendar ima slabši izplen in izmenično rodnost.

 

Vir: http://www.dimenzijazdravja.si/zdrava-prehrana/naravna-olja/olivno-olje/66-o-oljki

Naše spletno mesto uporablja piškotke za boljše delovanje. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo POLITIKO PIŠKOTOV

EU Cookie Directive Module Information